Vremenski radar omogoča zaznavanje padavin ter spremljanje njihove intenzivnosti in premikanja. Tehnologija izhaja iz vojaškega radarja, po drugi svetovni vojni pa se je hitro razvila v pomembno meteorološko orodje.
Začetki radarske tehnologije
Razvoj med drugo svetovno vojno
Radar, kratica za radio detection and ranging, je bil sprva razvit predvsem za odkrivanje letal in ladij.
Zaznavanje padavin
Raziskovalci so ugotovili, da radarski signal zazna tudi dež, sneg in druge atmosferske pojave, kar je omogočilo razvoj vremenskega radarja.
Razvoj po vojni
Prvi vremenski radarji
Po drugi svetovni vojni so radarje prilagodili za sledenje padavinam in raziskovanje vremenskih sistemov.
Dopplerjev radar
V petdesetih in šestdesetih letih je razvoj Dopplerjevega radarja omogočil merjenje hitrosti premikajočih se delcev ter izboljšal spremljanje vetra in neviht.
Vremenski radar v Sloveniji
Začetek uporabe v devetdesetih letih
Originalni članek začetek širše uporabe vremenskega radarja v Sloveniji umešča v devetdeseta leta 20. stoletja. Za postavitev in upravljanje je bila odgovorna Agencija Republike Slovenije za okolje.
Mreža za spremljanje padavin
Radarji zbirajo podatke za izdelavo radarske slike padavin v Sloveniji ter pomagajo spremljati hitro nastajajoče nevihte.
Opozorila pred nevarnimi pojavi
Nevihte, poplave in močan veter
Radarski podatki so pomembni pri zgodnjem opozarjanju na nevihte, poplave, zemeljske plazove in močne sunke vetra.
Hitre spremembe vremena
Slovenski relief lahko povzroči hiter razvoj in krajevne razlike v padavinah, zato je spremljanje v kratkih časovnih presledkih posebej pomembno.
Novejše radarske tehnologije
Dvojna polarizacija
Dvojno polarizirani radarji omogočajo podrobnejše razlikovanje med vrstami padavin in izboljšujejo oceno njihove intenzivnosti.
Uporaba v gospodarstvu
Podatki se uporabljajo pri vremenskih napovedih ter pri načrtovanju v kmetijstvu, gradbeništvu in turizmu.
