V tropskem Tihem oceanu se razvija nov El Niño, ki se bo po napovedih Svetovne meteorološke organizacije v drugi polovici leta 2026 še okrepil. Gre za enega najpomembnejših naravnih podnebnih pojavov, saj lahko spremeni razporeditev padavin, temperature in poti nevihtnih sistemov na velikem delu sveta.
Za Evropo je njegov vpliv precej manj neposreden kot za območja ob Tihem oceanu. El Niño zato ne pomeni, da je vreme za jesen ali zimo že določeno. Poveča lahko verjetnost nekaterih širših vzorcev, na dejanski razvoj vremena nad Evropo pa bodo vplivali tudi severni Atlantik, polarni vrtinec, curek zraka in drugi dejavniki.
El Niño se je začel razvijati hitreje
Verjetnost njegovega nadaljevanja je zelo velika
Svetovna meteorološka organizacija je v začetku junija ocenila 80-odstotno verjetnost pojava El Niña v obdobju od junija do avgusta 2026. Za nadaljevanje dogodka vsaj do novembra je verjetnost blizu ali nad 90 odstotki.
Večina uporabljenih modelov kaže, da bo dogodek najmanj zmeren, možen pa je tudi močan El Niño. Njegova končna jakost še ni določena, saj bo odvisna od nadaljnjega segrevanja oceana in odziva vetrov nad ekvatorialnim Tihim oceanom.
Pod gladino Tihega oceana je velika zaloga toplote
El Niño nastane, ko se osrednji in vzhodni del tropskega Tihega oceana segrejeta nad običajne vrednosti. Spomladi 2026 se je poleg površinskega segrevanja pod gladino oceana oblikovalo tudi obsežno območje zelo tople vode.
Po podatkih WMO so bile temperature v nekaterih globljih plasteh več kot 6 °C nad povprečjem. Ta toplota se postopno pomika proti površju in podpira nadaljnjo krepitev dogodka.
Kako El Niño spreminja vreme po svetu?
Padavinski pasovi se premaknejo
Segrevanje Tihega oceana spremeni kroženje zraka v tropih. Območja najmočnejših padavin in neviht se premaknejo, skupaj z njimi pa se spreminjajo tudi širši zračni tokovi.
Za obdobje od julija do septembra 2026 je več padavin verjetnih nad osrednjim in vzhodnim ekvatorialnim Pacifikom. Bolj suhe razmere so verjetnejše v delih Indije, Avstralije, Karibov in Srednje Amerike, medtem ko je v delih jugozahoda ZDA več možnosti za nadpovprečno količino dežja.
Višja je tudi nevarnost temperaturnih ekstremov
El Niño pogosto prispeva k višji globalni temperaturi, ker se toplota iz oceana sprošča v ozračje. Dogodek se razvija v času, ko so svetovni oceani že zelo topli, zato bodo njegovi učinki delovali na segretem podnebnem ozadju.
To ne pomeni, da bo povsod neprestano vroče. Pomeni pa, da bo ob ugodnih vremenskih vzorcih izhodiščna temperatura višja, ozračje pa bo lahko vsebovalo več vodne pare. S tem se lahko povečata intenzivnost vročinskih valov in količina padavin ob nekaterih neurjih.
Kaj lahko El Niño pomeni za Evropo?
Vpliv je posreden in manj zanesljiv
Evropa je daleč od tropskega Tihega oceana, zato povezava med El Niñem in evropskim vremenom ni neposredna. Isti pojav lahko v različnih letih povzroči drugačen odziv, saj je veliko odvisno od razmer nad Atlantikom in Arktiko.
WMO za poletje 2026 nakazuje možnost razlike med severom in jugom Evrope. V južni Evropi je več možnosti za nadpovprečno količino padavin, v severni Evropi pa za bolj suhe razmere. Organizacija ob tem poudarja, da je zanesljivost tega signala za Evropo nižja kot za številne tropske regije.
Širše padavinske sisteme nad celino je mogoče spremljati na radarski sliki padavin za Evropo, premikanje večjih oblačnih območij pa prikazuje satelitska slika oblačnosti.
Za severozahodno Evropo obstaja značilen zimski signal
V letih z El Niñem se v severozahodni Evropi nekoliko poveča možnost milejšega, bolj mokrega in vetrovnega začetka zime. V drugem delu zime se lahko verjetnost preusmeri proti hladnejšim in mirnejšim obdobjem.
To je statistična povezava, ne natančna napoved. Ne pove, kdaj bo nastopila ohladitev, koliko snega bo zapadlo ali ali bo določen kraj doživel mrzlo zimo.
Kaj to pomeni za Slovenijo in zimo 2026/27?
Za napoved količine snega je še prezgodaj
Iz razvoja El Niña ni mogoče neposredno sklepati, da bo zima v Sloveniji snežena, topla ali hladna. Slovenija leži na območju, kjer se stikajo vplivi Atlantika, Sredozemlja, Alp in celinskega dela Evrope. Že manjši premik poti ciklonov lahko močno spremeni količino padavin in mejo sneženja.
Za razmere v slovenskih hribih bodo pomembnejše konkretne postavitve zračnega tlaka v posameznem delu zime kot sama oznaka El Niño.
Sezonske napovedi kažejo verjetnosti, ne vremena za posamezen dan
Zanesljivejša slika za zimo 2026/27 se bo oblikovala jeseni, ko bodo na voljo nove sezonske napovedi in bo znana dejanska jakost El Niña. Tudi takrat bodo napovedi opisovale predvsem verjetnost toplejšega, hladnejšega, bolj suhega ali bolj mokrega obdobja.
Kratkoročna vremenska napoved za Slovenijo bo ostala bistveno primernejša za načrtovanje konkretnih dejavnosti, saj se bo lahko oprla na dejansko postavitev ciklonov, front in zračnih mas.
El Niño je pomemben signal, ne dokončen odgovor
Razvoj El Niña je pomemben za globalno vremensko sliko v drugi polovici leta 2026 in v začetku leta 2027. Najizrazitejši vplivi bodo v številnih tropskih in pacifiških regijah, v Evropi pa bo njegov učinek bolj posreden.
Za Slovenijo trenutno ni mogoče zanesljivo napovedati, kakšna bo zima. Smiselno je spremljati nadaljnje mesečne posodobitve, saj bodo šele dejanska jakost dogodka, stanje Atlantika in jesenske sezonske napovedi pokazali, kateri vremenski vzorci bodo verjetnejši.
