Junij 2026 je bil v zahodni Evropi najtoplejši junij v nizu podatkov ERA5. Močan vročinski val je v drugi polovici meseca zajel velik del zahodne in srednje Evrope, visoke temperature pa niso ostale omejene le na kopno. Rekordno toplo je bilo tudi morje.
Podatki programa Copernicus kažejo, da ni šlo samo za nekaj vročih popoldnevov. Toplota je bila dovolj dolgotrajna in razširjena, da je dvignila povprečno temperaturo celotnega meseca ter presegla prejšnji rekord zahodne Evrope iz junija 2025.
Zahodna Evropa je presegla prejšnji junijski rekord
Povprečna temperatura je dosegla 20,74 °C
Povprečna junijska temperatura v zahodni Evropi je znašala 20,74 °C. To je bilo 3,06 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020.
Prejšnji rekord je bil postavljen junija 2025, ko je bil odklon 2,81 °C. Junij 2003, ki je dolgo veljal za simbol evropske vročine, je z odklonom 2,75 °C zdaj na tretjem mestu.
Največja odstopanja so bila med 18. in 30. junijem
Najizrazitejši vročinski val je Evropo zajel v drugi polovici meseca. Med 18. in 30. junijem so bile temperature na številnih območjih zahodne in srednje Evrope več stopinj nad običajnimi vrednostmi.
Mesečna odstopanja so v delih Francije, Nemčije, Španije, Italije in držav Beneluksa dosegla od 3 do 5 °C nad povprečjem. Širjenje vročega zraka in položaj oblačnih sistemov sta bila razvidna tudi na satelitski sliki oblačnosti.
Tudi Evropa kot celota je bila izjemno topla
Drugi najtoplejši junij v Evropi
Povprečna temperatura evropskega kopnega je junija znašala 19,14 °C oziroma 1,78 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. To je bil drugi najtoplejši junij v evropskem nizu ERA5, takoj za junijem 2019.
Osem od devetih najtoplejših junijev v Evropi je nastopilo po letu 2018. To kaže, da rekordni meseci niso več osamljeni dogodki, temveč del izrazitega dolgoročnega segrevanja.
Rekordi v več državah
Po nacionalnih poročilih sta Francija in Anglija doživeli najtoplejši junij doslej. Združeno kraljestvo kot celota, Nemčija in Nizozemska so zabeležili drugi najtoplejši junij.
V več državah so padli junijski rekordi najvišje dnevne temperature, ponekod pa tudi absolutni temperaturni rekordi posameznih merilnih mest.
Zakaj je vročina trajala tako dolgo?
Vztrajno območje visokega zračnega tlaka
V velikem delu zahodne in srednje Evrope je prevladovalo območje visokega zračnega tlaka. Takšna postavitev zmanjšuje nastajanje oblakov in padavin, omogoča dolgotrajno sončno segrevanje ter ovira prihod hladnejših zračnih mas z Atlantika.
Ko se vremenski vzorec več dni bistveno ne spremeni, se vročina stopnjuje. Noči ostajajo tople, zrak in tla pa se med posameznimi dnevi ne ohladijo dovolj.
Suha tla so dodatno okrepila segrevanje
Vročinski val je sledil že zelo toplemu maju. Tla so bila v številnih delih zahodne in srednje Evrope suha, zato se je manj sončne energije porabilo za izhlapevanje vode in več za neposredno segrevanje zraka.
To je pomemben povratni učinek: vročina suši tla, suha tla pa omogočajo še hitrejše naraščanje temperature.
Rekordno toplo je bilo tudi morje
Najvišja junijska temperatura površja zunaj polarnih območij
Povprečna temperatura površja svetovnih oceanov zunaj polarnih območij je junija dosegla 20,86 °C. To je bila najvišja junijska vrednost v podatkovnem nizu, za 0,01 °C višja od prejšnjega rekorda iz leta 2024.
Izjemno visoke temperature morja so bile prisotne v delih zahodnega Sredozemlja, ob atlantskih obalah Evrope in v velikem delu tropskega Tihega oceana. Razmere ob bližnjih obalah se odražajo tudi v meritvah temperature morja.
Toplo morje ne povzroči vročinskega vala samo
Toplo morje lahko upočasni nočno ohlajanje ob obali in v ozračje dovaja več vlage. Vendar samo po sebi ni bilo edini vzrok junijske vročine.
Za rekordne razmere je bila odločilna kombinacija vztrajnega visokega zračnega tlaka, dotoka vročega zraka, suhih tal in že zelo toplega podnebnega ozadja. Razvijajoči se El Niño je del globalne slike, vendar posameznega evropskega vročinskega vala ni mogoče pripisati samo njemu.
Posledice vročine in suše
Večje tveganje požarov
Suho in vroče vreme je povečalo nevarnost požarov, predvsem na Iberskem polotoku in v južni Franciji. Požarna ogroženost se hitro poveča, ko visoke temperature spremljata nizka zračna vlaga in veter.
Nižji pretoki rek
Pretoki rek so bili pod povprečjem v velikem delu Francije, srednje in vzhodne Evrope ter na nekaterih severovzhodnih območjih celine. Dolgotrajno pomanjkanje padavin lahko vpliva na kmetijstvo, oskrbo z vodo, rečni promet in vodne ekosisteme.
Vreme po Evropi kljub temu ni bilo povsod enako. Islandija, Irska, večji del Združenega kraljestva, sever Evrope in Grčija so imeli bolj mokre razmere, ponekod tudi lokalne poplave. Razlike med posameznimi območji so razvidne na radarski sliki padavin za Evropo.
Rekorden mesec ne napove vsega preostalega poletja
Rekordno vroč junij ne pomeni, da bo vsak naslednji teden enako vroč. Kratkoročno vreme bo še naprej odvisno od položaja front, ciklonov in območij visokega zračnega tlaka.
Junij 2026 pa potrjuje dolgoročnejši trend: vročinski valovi v Evropi postajajo izrazitejši, rekordno topli meseci pa se pojavljajo vse pogosteje. Za vsakodnevno načrtovanje je zato pomembna konkretna vremenska napoved, za razumevanje širšega razvoja pa primerjava aktualnih razmer z dolgoletnimi podnebnimi podatki.
