Napovedi za januar 2024 kažejo povečano možnost obilnejšega sneženja in daljšega hladnega obdobja v severni Evropi, tudi v Veliki Britaniji. Pomemben dejavnik bo nenadno stratosfersko segrevanje, ki lahko spremeni smer zračnih tokov nad severno poloblo.
Kaj je nenadno stratosfersko segrevanje?
Nenadno stratosfersko segrevanje oziroma SSW nastane, ko se vetrovi v stratosferi upočasnijo, ustavijo ali spremenijo smer. Temperatura v tem delu ozračja se lahko hitro zviša tudi za 50 °C.
Spremembe v stratosferi vplivajo na zračne tokove nižje v ozračju in na položaj curka zraka. Zaradi tega lahko hladnejši arktični zrak prodre južneje.
Hladnejše obdobje se lahko začne januarja
Posledice stratosferskega segrevanja se ne bodo pokazale takoj, saj bo prenos vpliva proti nižjim plastem ozračja trajal nekaj tednov. Napovedi kažejo, da se bo v drugem tednu januarja lahko začelo hladnejše obdobje, ki bo lahko trajalo do februarja.
SSW ne pomeni, da bo Velika Britanija zagotovo doživela enake razmere kot leta 2018, ko je hladen zračni tok iz Sibirije prinesel pojav, znan kot »Beast from the East«. Natančen vpliv bo odvisen od položaja in spremenljivosti curka zraka.
Po nevihti Gerrit bo sledil sistem Henk
Nevihta Gerrit je v zadnjem tednu decembra prinesla močan veter in obilne padavine v Veliko Britanijo ter na Irsko. Za njo bo sledil močnejši vremenski sistem Henk, ki bo prinesel močan veter, obilne padavine in ponekod tudi sneg. Razvoj padavin nad Veliko Britanijo bo zato ostal zelo dejaven.
Sneg in veter tudi v Skandinaviji
Napovedi za Skandinavijo in druge dele severne Evrope kažejo obilnejše sneženje ter močan veter. Takšne razmere bodo lahko povzročile težave v prometu in pri drugih dejavnostih, širše padavinsko dogajanje nad Evropo pa bo ostalo dinamično.
Vremenski modeli za januar kažejo tudi možnost oslabitve polarnega vrtinca. Če se bo to zgodilo, bo hladen arktični zrak lahko dosegel celinsko Evropo ter prinesel hladnejše in bolj nestabilno vreme.
