Najnižje izmerjene temperature kažejo, kako različne so razmere med naseljenimi območji, Arktiko in Antarktiko. Ekstremen mraz vpliva na promet, infrastrukturo, zdravje ljudi ter način življenja živali in skupnosti.
Najnižje izmerjene temperature
ZDA, Kanada in Evropa
V Prospect Creeku na Aljaski so leta 1971 izmerili –62,2 °C. Kanadski rekord –63 °C so leta 1947 zabeležili v kraju Snag v Yukonu. Najnižja temperatura, navedena za Evropo, je –58,1 °C, izmerjena leta 1978 v Ust’-Ščugorju v Rusiji.
Vostok na Antarktiki
Na raziskovalni postaji Vostok so leta 1983 izmerili –89,2 °C. Antarktika je zaradi lege, visoke nadmorske višine in obsežnih ledenih površin najhladnejša celina.
Ojmjakon in Verhojansk
V ruskem Ojmjakonu so leta 1933 izmerili –67,7 °C. V Verhojansku so leta 1892 zabeležili –67,8 °C. Obe naselji sta znani po izjemno mrzlih zimskih razmerah.
Prilagajanje na ekstremni mraz
Oblačila in infrastruktura
V zelo hladnih območjih so potrebna dobro izolirana oblačila, topla obutev ter stavbe, ceste in mostovi, zasnovani za nizke temperature in sneg.
Hipotermija in ozebline
Pomembno je poznavanje znakov hipotermije in ozeblin ter načinov ohranjanja telesne toplote v nujnih razmerah.
Življenje na Arktiki
Živali severnih območij
Severni jeleni, polarni medvedi, arktične lisice in snežne sove imajo debel kožuh, maščobne zaloge in druge prilagoditve za preživetje v mrazu.
Inuitske skupnosti
Inuiti živijo na območjih Kanade, Grenlandije in Aljaske. Tradicionalno so uporabljali začasna snežna zavetišča, oblačila iz kože in krzna ter prehrano, ki temelji na morskih sesalcih, ribah in drugih lokalnih živalih.
Raziskovalno delo
Na Arktiki delujejo raziskovalne postaje, med njimi postaje na Svalbardu, kjer znanstveniki preučujejo podnebje, ekosisteme in geologijo.
Življenje na Antarktiki
Pingvini, tjulnji in morske ptice
Na Antarktiki živijo cesarski in adelijski pingvini, tjulnji, kiti ter številne morske ptice. Njihove prilagoditve vključujejo maščobne plasti, gosto oziroma nepremočljivo perje in sposobnost daljšega zadrževanja diha.
Raziskovalne postaje brez stalnega prebivalstva
Antarktika nima stalnega prebivalstva. Raziskovalci več mesecev ali let živijo na postajah, kot so McMurdo, Amundsen–Scott in Palmer, kjer preučujejo podnebje, ekosisteme, geologijo in astronomijo.
